V pogovoru s patrom dr. Karlom Gržanom bo dr. Marko Pavliha predstavil svojo novo esejistično knjigo z naslovom Pritisni na tipko Človek (GV Založba, 2017). V njej pravnik in esejist na svojstven pronicljiv in hudomušen način razmišlja o mišljenju in ustvarjanju, vrednotah za družbeno uglašenost, domovini, branju, pisanju in modrovanju ter popotovanju iz sedanjosti v prihodnost.

Knjiga je pregled glasbeno-filmske dejavnosti na področju evropskega filma, njegovih skladateljev in skladateljic in podeljenih nagrad EFA za originalno filmsko glasbo. Evropski film predstavlja, v nasprotju z drugimi svetovnimi produkcijami, večinoma avtorski film v njegovi najboljši in najbolj občutljivi umetniški dikciji. Da o zvoku in njegovi glasbi niti ne govorimo.

Katie Mottram je mnoga leta delala v psihiatrični bolnišnici v Angliji kot medicinska sestra. Ravnanje s pacienti se ji je tam zdelo nehumano, zato se je odločila, da bo ljudem s psihičnimi motnjami ali kot sama temu pravi, tistim, ki se duhovno prebujajo, pomagala na drugačen način.

Drugo sezono niza pogovorov z naslovom Jubilanti začenja velika zvezda slovenske glasbe, eden največjih slovenskih šansonjerjev, trikratni L - kot ga imenuje Dragan Bulič - legendarni Lado Leskovar. V marcu je praznoval petinsedemdeseti rojstni dan ter obletnico počastil z odmevnim koncertom v Cankarjevem domu ob 60-letnici svojega ustvarjanja.

Na pesniškem večeru nam bo avtorica, profesorica slovenskega in ruskega jezika ter lektorica, predstavila svojo tretjo, pravkar izdano pesniško zbirko. Njene pesmi izhajajo iz dogodkov, spominov, asociacij, presenečenj in koroških korenin; pogosto iščejo oporo v drugih umetnostih. Večer, ki ga bo povezovala Erika Marolt, bosta z glasbo na violončelu in violini popestrila Žan in Luka Beljan.

Po kratkem zatišju se ponovno vračajo literarni večeri revije Novi zvon. Dogodek bo namenjen branju avtorskih besedil ustvarjalcev revije Novi zvon in pristavljanju verzov vseh prisotnih, s tem pa ustvarjanju nove pesmi, ki bo objavljena v oktobrski številki Novega zvona.

S posebno gostjo, gospo Dušico Kunaver bomo odkrivali lepoto let, staranje postavili na piedestal, da veličastno zasije v žaru, ki se ga novodobna lepotna in potrošniška industrija že ves čas trudi prekriti s svojimi izmišljijami o »pravi lepoti ».

Kdo ne pozna romana Mrtve duše, novele Plašč, komedije Revizor enega najbolj znanih ruskih pisateljev N. V. Gogolja? Zakaj naj bi ta dela sploh poznali? Kakšno univerzalno sporočilo nosijo? Zakaj so Mrtve duše podnaslovljene kot poema, zakaj se komedija Revizor sprevrne v tragikomedijo s popolnoma novo dramsko strukturo in se navidez smešna pripoved o Akakiju Akakijeviču spremeni v strašljivo pripoved, ki napoveduje grotesko 20. stoletja z deli F. Kafke in E. A. Poeja? Kaj je v delih Gogolja takšnega, da se je v ruski literarni zgodovini izoblikoval pojem ‘gogoljevska smer’ v ruski kulturi?