Bizarne zgodbe

»V evolucijskem smislu smo še vedno vsi šimpanzi, ježi in macesni, vse to imamo v sebi. Kadar koli lahko posežemo po tem. Od tega nas ne ločujejo nobeni prepadi, ki jih ne bi mogli premostiti. Med seboj nas ločujejo kvečjemu reže, drobne špranje biti. Unus mundus. Svet je eden.«

Deset tematsko raznolikih kratkih zgodb ima (vsaj) eno skupno lastnost – vse so bizarne. Že ime zbirke obljublja nekonvencionalnost, odmik od tradicionalnega in eksperimentiranje, kar je pravzaprav značilno za ves avtoričin opus. Kljub raznolikosti pa Tokarczukova ostaja zvesta nekaterim svojim priljubljenim temam: feminizem, futurizem in odnos do živali (Obisk, Transfugij), fantastično (Zelena otroka), nenavadno (Šivi, Resnična zgodba, Ozimnica), nadnaravno (Gora vseh svetih), religija (Koledar človeških praznikov) … Po njenih besedah je najosnovnejša definicija literature ogledovati si in opisovati očitne resnice z neočitnih zornih kotov, kar se manifestira tudi v pričujoči zbirki zgodb. Ne glede na to, da je kratka zgodba neprimerno manj obsežna literarna forma kot roman in nudi manj manevrskega prostora, pa Olgi Tokarczuk uspe zaobjeti vso širino in globino likov, situacij in pogledov. (dobreknjige.si)