Jakobove bukve ali Veliko popotovanje čez sedmero meja, petero jezikov in troje velikih ver, če sploh ne štejemo tistih malih

Zgodovinski roman Jakobove bukve nas pelje na Poljsko 18. stoletja. Izvemo, kako so pravzaprav živeli ljudje vzhodne Srednje Evrope tistega časa. Spoznamo dežele, verstva, družbene oblike in razrede, razlike. Pred našimi očmi vstajajo ljudje in njihova življenja izpred nekaj stoletij. Pripoved o Jakobu Franku, njegovih frankistih, članih skrivnostne, ezoterične in heretične judovske ločine, ki je delovala zlasti na vzhodu tedanje Poljske, pred nas razgrne umevanje herezije, uporov, sprememb družbene ureditve in sveta. Jakob Frank nadaljuje tradicijo židovske heretične ideje še enega ali predhodnega mesije, Sabataja Cvija. Ker je Frank neverjetno karizmatičen, odlikuje pa ga tudi izjemen smisel za govorništvo, kmalu pridobi številne sledilce. Temu se seveda uprejo talmudisti, pa vendar je nekaj ljudi, pri katerih naletijo na oporo. Za Franka, ki se je v Turčiji podredil islamu, pride obdobje, ko vse svoje pristaše nagovarja, da morajo prestopiti v krščanstvo. To se tudi zgodi. A frankisti so kristjani le na zunaj, pomešani med poljsko ljudstvo se ne razlikujejo od drugih, doma pa so še vedno pristaši frankističnih naukov. Je konverzija v krščanstvo posledica doseči Boga po drugi poti ali korak k pragmatizmu zavoljo življenjskih in tudi političnih ugodnosti? Zgodovinski viri, s katerimi si je Olga Tokarczuk pomagala pri rekonstrukciji te izjemne resnične zgodbe, tega ne navajajo. Dejstvo pa je, da so frankisti še do 20. stoletja živeli v svoji skupnosti, se poročali le med seboj, hkrati pa so predstavljali osnovo poljskega meščanstva, saj so bili ne samo trgovci, temveč tudi odvetniki, zdravniki, raziskovalci, znanstveniki, mnogokrat tudi člani prostozidarske druščine. Na vso zgodbo gledamo skozi oči Jente, ki ne more in ne bo nikoli umrla, ter Nahmana, zapisovalca Jakobovih idej in njegovega prvega spremljevalca. Izjemna knjiga, vredna vsega spoštovanja do raziskovanja in dela pisateljice in seveda, branja. (SS)