Titov sin

Frenk je zanimiv lik z družbenega obrobja, izkoriščani agencijski delavec, pacient psihiatričnih ustanov, včasih tudi brezdomec, a vendar izostrenega pogleda na dogajanje okoli sebe. Njegovo prijateljevanje s Klemnom, novinarjem, oglaševalcem in pisateljem je samo na videz trk dveh povsem različnih svetov. Skozi razvoj dogodkov se izkaže, da oba v sebi nosita podobne strahove, ki imajo korenine v otroškem hrepenenju po očetovskem liku, ki bi bil odraščajočima fantoma v oporo. V njunih zgodbah se izrisuje, kako pomembno vlogo v življenju posameznika odigra njegov socialni položaj. Poglobljeni opisi dinamike odnosa med Klemnom in Frenkom so plod pisateljevih spoznanj iz lastnega terapevtskega procesa. (JMV)