Veneti

V branje priporočamo tudi eno najbolj kontroverznih knjig, kar jih je kdaj izšlo v slovenskem jeziku in o kateri so se še leta po njenem izidu vrstile polemike v dnevnem časopisju in v strokovnih revijah, ki do danes – več kot trideset let kasneje – še niso povsem ponehale. V knjigi so njeni avtorji postavili tezo, da predniki Slovencev niso potomci v šestem stoletju doseljenih Slovanov, temveč potomci jadranske veje Venetov, ljudstva, ki je bivalo na teh območjih že v starejši železni dobi in skozi celo antiko ter naj bi po mnenju avtorjev govorilo v praslovenskem jeziku.

V prid tej tezi knjigo odpre poglavje z naslovom Po sledeh Venetov, ki ga je spisal Jožko Šavli, v katerem je analiziranih na stotine toponimov daleč v osrednjih in celo zahodnih Alpah, ki naj bi imeli slovensko etimologijo na območjih, kamor slovenska srednjeveška poselitev ni nikdar segala in naj bi bili antičnega izvora. V drugem delu knjige Matej Bor ponuja v razmislek svoje tolmačenje inskripcij atestinske arheološke kulture, ki jih je pojmoval kot venetske, in svojo temeljno tezo, da je te napise mogoče razumeti edino preko slovenščine in ostalih slovanskih jezikov. V tretjem delu knjige pa pater Ivan Tomažič ponuja analizo nekaterih zgodovinskih in jezikoslovnih virov, ki naj bi ravno tako dokazovali slovenski značaj starih Venetov.

Kljub temu da je v knjigi mogoče zaslediti vsaj zrno resnice, je slovenska akademska skupnost tezo trojice avtorjev zavrnila s številnimi bolj ali manj utemeljenimi kritikami. Nekatere od njih so skupaj izšle v tematski številki revije Arheo z naslovom Venetovanje. (MG)