Zaklad rubinov

Zgodba pripoveduje o preprostem, revnem, a izobraženem judovskem dekletu Sari, sestrični preroka Nehemije iz Stare zaveze, ki naj bi živel v 5. st. p. n. š. Že v zgodnjem otroštvu je pokazala velik interes za branje, saj je bila hči pisarja na dvoru perzijskega kralja Artakserksesa, ki je doma hranil papirusne zvitke in glinene ploščice v različnih jezikih, kar jo je izredno zanimalo. Ker je vztrajala, jo je oče pričel učiti umetnosti pisanja ter ji s tem odprl vrata v svet življenja na dvoru, kjer je postala glavna pisarka perzijske kraljice Damaspije. Bratranec Nehemija je bil takrat glavni kraljevi pokuševalec hrane in zaupnik, kar je bila častna in zelo spoštovana funkcija. Po tem, ko je odkrila veliko skrivnost, zaroto, naperjeno proti kraljici, jo je ta v zahvalo dala poročiti z bogatim dvornim plemičem in sorodnikom, postavnim perzijskim vojskovodjo Darejem, ne meneč se za Sarina čustva in dejstvo, da želi le opravljati svoje nadvse ljubo delo pisarke, ne pa se poročiti in podrediti možu. Tudi Darej se po smrti svoje prve žene ni bil pripravljen več poročiti, prepričan je bil celo, da je Sara spletkarka, ki je ukanila kraljico, da bi ujela bogatega moža, zato jo je zavračal že od samega začetka. Tako se je njun poročni dan po spletu nesrečnih okoliščin izkazal kot uvertura v neznosno zakonsko skupnost. Dogodki, ki sledijo, poskrbijo za duhovno preobrazbo obeh, Sari pa uspe, da po vseh nesrečnih pripetljajih neljubečemu možu dokaže svojo pravo naravo in pretrese njegove trdne temelje prepričanosti v svoj prav. Knjiga, zgodovinska fikcija, je kot vsa dela Tesse Afshar nekoliko prepletena s katoliško simboliko, a širši zainteresirani javnosti vseeno da zanimiv vpogled v mentaliteto predstavnikov različnih kultur iz nekega zelo oddaljenega zgodovinskega obdobja. Ker je vsebina predstavljena na zanimiv, nekoliko drugačen način ter sta obe glavni osebi dobro psihološko razdelani, jo skupaj z njenim nadaljevanjem z naslovom Pravi zaklad priporočamo v počitniško branje. (ND)