Josip Stritar (1836-1923), doma iz Podsmreke pri Velikih Laščah, je večino svojega aktivnega ustvarjalnega časa preživel na Dunaju, slovenska mesta je redkokdaj obiskal. Znan je bil po literarni reviji Zvon, ki jo je zasnoval leta 1870 na Dunaju in jo tudi urejal.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Pisatelj, odvetnik, politik in župan Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Čeprav je v njegovih literarnih besedilih razbrati, da je podeželje, iz katerega je izhajal, cenil veliko bolj, kot mesto, v katerem je uspel, je v Ljubljani preživel velik del svojega življenja.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Ivan Hribar (1851 – 1941) svojega slovesa ni ustvarjal le kot eden vodilnih liberalnih politikov tistega časa. V obdobju, ki ga je označeval nepomirljiv spor s klerikalci, je bil Hribar demokrat in politik, ki si je prizadeval za napredek svojega naroda in svojega mesta. Sodobniki in zgodovinarji so ga označevali s superlativi, kot so svetovljan, aktivist, idealist… Bil je zaveden Slovan, slovanstvo je bila ena njegovih – deloma tudi uresničenih – življenjskih želja.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Mladinska pisateljica, pesnica, prevajalka, doktorica znanosti, urednica knjig za otroke in mladino pri založbi Mladinska knjiga, Kristina Brenkova, se je rodila v Horjulu, 22. oktobra 1911. Leta 1935 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz pedagogike in psihologije, leta 1939 pa je tam tudi doktorirala iz pedagogike.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Predstavljamo Jurčiča kot avtorja prvega slovenskega romana ter kot knjižnega in časnikarskega urednika. Izpostavili smo njegovo literarno in idejno sodelovanje s sodobniki, ki so se ukvarjali tako s politiko kot književnostjo.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

V središče zbirke smo postavili Frana Milčinskega kot pravnika in mladinskega sodnika, ki je o problematiki mladinskega skrbstva prelil mnogo črnila tako v pravnih glasilih in tudi v leposlovju. Dolga leta je moral kot sodnik poslušati mnogo težkih primerov in o njih odločati.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Lavoslav Schwentner je bil slovenski knjigotržec in založnik, rojen 15. 12. 1865 na Vranskem, kjer je 1952 tudi umrl. Nanj nas spominjajo številne izdaje slovenskih književnih klasik.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Karel Pollak je bil pomemben usnjarski podjetnik, soustanovitelj in prvi predsednik Krščansko-socialne delavske zveze, ustanovljene ob koncu 19. stoletja. Bil je tudi pristaš Katoliško narodne oziroma Slovenske ljudske stranke. Zrasel je v gorenjski družini, kjer so z usnjem in s kožami delali že njegovi ded, oče in stric. Leta 1910 je bil izvoljen za predsednika kuratorija kranjske deželne banke, ustanovljene leta 1909, ki je skrbela za financiranje gospodarskih potreb dežele Kranjske.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Pričevanje o življenju v Cekinovem gradu v šestdesetih letih 20. stoletja.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Hotel Lloyd je septembra 1894 na Sv. Petra cesti, današnji Trubarjevi cesti, odprl hotelir Karol Počivavnik. V času delovanja je hotel zamenjal več lastnikov.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Križevniška cerkev se nahaja v današnjih Križankah. Bila je bila del samostana križniškega reda. Med letoma 1714 in 1715 je na mestu prejšnje gotske cerkve po naročilu komturja Guidobalda grofa Starhemberga zrasla nova baročna cerkev.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Ljubljana je Stritarjevo ulico dobila s sklepom občinskega sveta 19. 5. 1906, ob sedemdesetletnici rojstva pisatelja, pesnika in literarnega kritika Josipa Stritarja. Pesnik je bil navzoč na slavnostni seji ob razglasitvi tega sklepa. Ulica je dolga 98 metrov. Vodi od magistrata na Mestnem trgu do Tromostovja. Pred tem se je ulica imenovala Špitalska, po mestnem špitalu na mestu današnje Kresije.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Urbančeva veleblagovnica, od leta 1963 delujoča kot Centromerkur in po temeljiti obnovi v 21. stoletju poimenovana Galerija Emporium, je bila prvič za stranke odprta konec marca 1904.

PREBERI NA KAMRI

Poimenovana je bila po znamenitem slovenskem pisatelju, politiku ter nekdanjem ljubljanskem županu Ivanu Tavčarju, danes pa je verjetno najbolj poznana po Sodni palači, ki stoji na Tavčarjevi 9.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Kongresni trg je nastal v začetku 19. stoletja. Pred tem je ves njegov severovzhodni del zasedal kapucinski samostan. Ko so slednjega podrli, ni bilo denarja za gradnjo, zato je prostor ostal nepozidan, le malo so ga izravnali.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Kot uradno ime za lokalno cesto se omenja konec 18. stoletja kot “Triesterstrasse”. Tržaška cesta na območju Mestne občine Ljubljana je odsek zgodovinske tržaške ceste, ki vodi od Ljubljane do Trsta, z določenimi spremembami trase in obnovitvami.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

V zgodovini ljubljanskega splošnega knjižničarstva prav gotovo izstopa Šentjakobska knjižnica. Z več kot stotimi leti nepretrganega delovanja je najstarejša splošna knjižnica v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je dediščino prevzela njena naslednica Mestna knjižnica, ki se je leta 1981 skupaj z Delavsko in Pionirsko knjižnico združila v Knjižnico Otona Župančiča. S tako bogato tradicijo je KOŽ leta 2008 vstopila v veliko združenje vseh ljubljanskih splošnih knjižnic in ene specialne v Mestno knjižnico Ljubljana.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Kolodvorska ulica danes poteka od začetka Male ulice, v katero zavijemo iz Dalmatinove ulice, do konca Trga osvobodilne fronte. V 19. in delu 20. stoletja je obsegala tudi Malo ulico vse do Sv. Petra ceste, današnje Trubarjeve. Pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano in zgraditvijo kolodvora se je ta predel imenoval Blatna vas. Ime Kolodvorska ulica obstaja od leta 1853.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Centralni stadion je začel nastajati leta 1923. Načrt zanj je po naročilu telovadnega društva Orli pripravil Jože Plečnik. Iz finančnih razlogov je Plečnik za postavitev stadiona izbral opuščeno gramoznico med Dunajsko in Vodovodno cesto.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Vas in kraj Ježica, po kateri se je imenovala predvojna občina, ima podobno lego nad in pod ježo kot sosednje vasi. Spodnja vas, sedaj stara Ježica, leži ob glavni cesti, zgornji del vasi s cerkvijo in staro šolo leži nad glavno cesto in jo ta cesta povezuje v Savlje. Kleče so obcestna vas na zahodni strani ceste Ježica-Šentvid, Savlje pa so dolga vrstna vas ob cesti Ježica-Šentvid nad savsko teraso. Pred drugo svetovno vojno sta bili vasi Savlje in Kleče večinoma kmečki, večje in manjše kmetije so lastniki skrbno upravljali.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Potekal je med 10. in 16. majem leta 1932. Organizirala ga je Glasbena matica, ustanovljena leta 1872, ob šestdesetletnici svojega obstoja in delovanja ter petdeseti obletnici svoje glasbene šole. To je bil prvi takšen festival v državi. Potekal je na več ljubljanskih prizoriščih: na Kongresnem trgu, v dvoranah Filharmonije, opernega gledališča in hotela Union, v frančiškanski cerkvi, pred stavbo Glasbene matice ter celo na ljubljanskem velesejmu.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Številno obiskan športno-kulturni dogodek ogromnih razsežnosti se je odvijal med dvanajstim in petnajstim avgustom leta 1922 v Ljubljani. Še pred tem so 23. julija in 6. avgusta pripravili dva predzletna dneva za vojake in sokolsko mladino. Da bi lahko dogodke izpeljali dostojno in na najvišji ravni, so sokolski veljaki dali sklenili postaviti stadion ob današnji Linhartovi cesti.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Prvi letalski miting v organizaciji ljubljanskega Aerokluba »Naša krila« se je zgodil 26. junija 1927 na vojaškem vadišču v Polju pri Ljubljani. Prisostvovalo mu je ogromno gledalcev. Njihovo število na samem prizorišču so poročila ocenjevala med petindvajset in trideset tisoč. Dogodek je bil dobro medijsko pokrit, saj so o njem bralstvo obveščali vsi pomembnejši časniki in tedniki.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Tedaj že tradicionalno motociklistično dirko so priredili v nedeljo, 2. oktobra 1938 popoldne. Organizirala jo je Moto sekcija SK Hermesa v počastitev spomina na znanega moto-dirkača Staneta Seuniga, ki se je ravno na tem tekmovanju septembra leta 1935 smrtno ponesrečil.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

V nedeljo, 6. novembra 1938 ob 14.30 je Motosekcija Avtomobilskega kluba v Ljubljani prvič organizirala veliko hitrostno dirko. Ta se je pričela s startom v Zgornji Šiški na Večni poti pri igrišču »Panonije«, cilj pa so določili pri Podrožniku. Nato so tekmovali še v obratni smeri, saj je bila proga dolga le 2’7 kilometra.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Zbirka pripoveduje o ključnih značilnostih slovenske kulinarike, ki marsikaj črpa iz evropskega gastronomskega izročila. Avtorica projekta Kristina Košič Humar je raziskala in prebirala starejše in novejše kuharske knjige, ki so nastale na Slovenskem v zadnjih dvesto letih. V zbirki je opisano tudi, kako in kje so nekdaj pripravljali hrano in pijačo, kako so jo postregli.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Projekt predstavlja zbirko dokumentov o španskih borcih iz Knjižnice Jožeta Mazovca. Zbirka dokumentov je sestavljena iz zapuščine sekcije bivših španskih borcev, ki je bila ustanovljena leta 1954.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Življenje in delo bežigrajskega telovadnega društva kot začetek z uspehi, težnjo k vzgajanju domovinskega duha, vmesnimi padci ter ponovnih razcvetom in dobrimi rezultati. Dolgoletna tradicija, ki teče, uspeva, vzgaja za prihodnost.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Z vojno naj »se pretrgajo vezi med slovanskimi strankami v Avstriji in velikosrbskim in jugoslovanskim gibanjem”. Težke udarce so doživljali mladi narodni revolucionarji, preporodovci, ki so bili zaprti še pred začetkom vojne zaradi velike srednješolske stavke 1914, ker so jim bili preprečili obhajanje obletnice zadnjega ustoličenja na Koroškem

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Rimljani so bili mojstri v gradnji cest in izgradnja državnih cest je bila eden njihovih največjih gradbenih podvigov. Novosti pri trasiranju poti so v času osvojitve zanesli tudi v naš prostor. Zaradi novozgrajenih cestnih povezav pa tradicionalne vodne poti nikakor niso izgubile svojega pomena. Te so predvsem za prevoz večjih tovorov še vedno predstavljale najcenejši, najhitrejši in najbolj učinkovit transport. Da je bil rečni promet v antiki zelo pomemben, kaže tudi to, da so največje naselbine nastale prav ob plovnih rekah.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Razstava Ljudje z Ljubljanskega barja je nastala v sodelovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje ter Muzeja in galerij mesta Ljubljane ob razstavi »Kolo, 5200 let« leta 2013. Mestna knjižnica Ljubljana se je odločila v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje to zanimivo razstavo prenesti tudi v digitalno obliko, ki je tu pred vami.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

21. avgusta 1866 je deželni predsednik Kranjske Eduard baron Bach potrdil vlogo in pravila za šentviško čitalnico. Istega leta so začeli pripravljati načrte in zbirati sredstva za primerno šolsko poslopje. Leta 2016 smo v Mestni knjižnici Ljubljana obeležili 150 let čitalništva in šolstva v Šentvidu nad Ljubljano, Knjižnica Šentvid je obletnico proslavila tudi z razstavo.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI

Astronomija je veda, ki ima svoje začetke že v davni preteklosti. Pogledi v nebo in iskanje odgovorov s pomočjo zvezd, so človeku blizu že od nekdaj. Še bližje pa so mu od leta 1609, ko je Galilejo Galilei v nebo usmeril preprost teleskop. Leto 2009 je bilo razglašeno za mednarodno leto astronomije. V Mestni knjižnici Ljubljana smo pripravili digitalno zbirko s spomini na opazovanja neba nad prestolnico nekoč in danes.

OGLEJ SI ZGODBO NA KAMRI