Berlin, Alexanderplatz

Izjemen roman Alfreda Döblina iz leta 1929, ki se redno pojavlja na seznamih najboljših knjig vseh časov, predstavlja zgodbo robustnega bivšega kaznjenca, obsojenega zaradi uboja svojega dekleta, sicer pa priložnostnega delavca Franza Biberkopfa. Bralci ga spremljamo od trenutka, ko po odsluženi kazni opotekajoče zapušča zaporniški red in poskuša ponovno poiskati svoje mesto znotraj velemestnega delirija Berlina. Čeprav njegovo edino družbeno oporo po vrnitvi predstavljajo sleparji, tatovi, zvodniki ali prekrškarji vseh vrst, je odslej trdno odločen živeti pošteno. Roman je zanimiv tudi z oblikovnega vidika, saj preko različnih slogovnih (v prvi vrsti pa montažnih) postopkov, ki jih Döblin nezadržno kopiči, odstopa govorniški prostor tudi naslovnemu junaku – samemu Berlinu v času weimarske republike, natančneje pa njegovemu proletarskemu predelu okoli Alexanderplatza. (ŠP)