Dolgo dolgo pismo

Dolgo, dolgo pismo je roman v pismih, v katerem sledimo korespondenci med dvema senegalskima ženama. Njuno stičišče je družbena stiska, v katero sta pahnjeni, potem ko se njuna moža, v skladu z islamsko tradicijo, po dolgih letih zakona, odločita še drugič poročiti. Obe tako postaneta »prvi ženi«, ena od njiju, Ramatoulaye, v tej vlogi vztraja do moževe smrti, druga, Aïssatou, pa se od moža loči in zaživi samostojno življenje v Združenih državah. Knjiga prikazuje čustveno stisko žena, njun občutek zapuščenosti, ko se njuna moža po dolgih letih zakona odločita še za drug zakon. Hkrati roman utemeljuje legitimnost upora proti patriarhatu in tradicionalni dodelitvi vlog, ki pritičejo spolu in so velikokrat le orodje moške nadvlade nad žensko. Kot v spremni besedi zapiše Niyi Osundare: »Mariama Bâ je trdno prepričana, da Afrika ne more biti zares svobodna, če je njena ženska polovica še zmerom podrejena.« Vsekakor pa besedo Afrika lahko mirno zamenjamo kar z besedo svet. (MŠ)