Neredko po krivici pozabljamo na nekatere bisere slovenskega leposlovja. Mednje gotovo spada Kosmačeva novela, ki bi jo lahko že zaradi jezikovnega mojstrstva, iskrivega humorja in globokega humanega sporočila večkrat vzeli v roke. Ali morda bralca spravlja v zadrego to, da so glavni junaki novele štirje »norci«, umsko prikrajšani in invalidni vaški posebneži, katerih želje pa bi se dalo na las primerjati z vsakim temeljnim človeškim hrepenenjem? Tantadruj išče srečo, Luka svoj prav, Rusepatacis pravico, Matic popolnost in sprejetost, okolica pa z zmernim sočutjem zre v njih le reveže, nikoli zrcala. (KKH)