Najmlajša aleksandrinka

Pripoved popelje bralca skozi krut način preživetja, ki so ga morali naši rojaki vzeti v zakup, ko jih je lakota primorala, da so zanemarili toplino družinskega zavetja. Mlade žene in matere so nežnost svojih naročij hranile za tuje otroke, svojim pa so pošiljale denar in darila, ki so blažila bolečo oddaljenost. Včasih je prišel tudi kakšen nenavaden »paket«. Mala »aleksandrinka« je pripotovala iz Egipta, dežele, kjer se je samo rodila. Njen pravi dom je tisti tam, kjer je mama pustila njenega očeta, bratca, sestrico in nono. Niso je bili veseli, pomenila je le novo obveznost in podaljšanje materine odsotnosti. Ljudje v vasi so dodali še svoj mernik grenkobe z govoricami, ki so upogibale že tako sklonjen ponos moža in starejšega bratca. Potem je umrla še nona in otroci niso smeli biti več otroci. Prevzeli so skrb za dom in drug za drugega. In … potem se je vrnila mama in z njo kup neznanega, neizrečenega, neodgovorjenega, tujega. Življenje vedno natančno odtehta. (MU)