Leto mine, dan nikoli

Žarka Lauševića, znanega, večkrat nagrajenega filmskega in dramskega igralca, ki v začetku osemdesetih ni manjkal v nobenem jugoslovanskem filmu ali seriji, so l. 1993 v Podgorici brutalno napadli mladi nasilneži. Žarko je v agoniji reševanja svojega in bratovega življenja dva ustrelil, tretjega pa hudo ranil. Takrat se je začela njegova kalvarija zapornika in morilca, ki jo je avtor izjemno opisal v tej avtobiografski izpovedi. V romanu pa avtor ne govori le o životarjenju v zaporu in absurdnosti zasliševanj in sodniških procesov, pripoveduje tudi o življenju pred tragedijo, o mladosti, družini, druženjih s prijatelji igralci pa tudi o prebujajočem se nacionalizmu, ki je že trkal na vrata bivše Jugoslavije. Laušević je v zaporu preživel skoraj pet let, nato je odšel v Ameriko, kjer živi še sedaj.