Nč bat

Avtobiografski roman lahko uvrstimo tudi v zvrst vse bolj razširjenega »factual fictiona« (»dokumentarne proze«), lahko pa bi ga označili tudi kot filozofski ali esejistični roman. Avtor v njem razglablja o smrti, o strahu pred umiranjem, in čeprav se je kot mladenič deklariral kot ateist in se po petdesetem označuje za agnostika, vodijo njegova razmišljanja neizbežno tudi v razmišljanja o obstoju Boga. Bistvo romana je povzeto v stavku: »Ne verjamem v Boga, a ga pogrešam« , hkrati z bratovim uničujočim komentarjem te izjave. Starejši brat, filozof, se v tekstu pogosto pojavlja, prav tako navaja avtor mnoga znana imena iz filozofije, glasbe, teologije, literature, likovne umetnosti – z njihovimi aspekti obravnavane teme. Eruditsko pisanje nudi izjemno bralno in eksistencialno (pre)izkušnjo.