Božanska komedija

Religiozno alegorična pesnitev Danteja Alighierija (1265–1321) v 14233 verzih je zaradi vsebinske pomembnosti in oblikovno estetske skladnosti najpomembnejše delo srednjeveške književnosti. Razdeljena je v tri dele: Pekel (Inferno), Vice (Purgatorio) in Raj (Paradiso). Zunanja zgradba je strogo urejena in kaže na vpliv antične pitagorejske in platonistične misli o mističnem pomenu števil: vsak del ima 33 spevov, z uvodnim tako šteje 100 enot. Verzna oblika je tercina z enajsterci in verižnimi rimami. Pesnitev govori o pesnikovem vizionarnem potovanju: Dante se zgubi v temačni goščavi, prikaže se mu rimski pesnik Vergil (alegorija razuma), ki mu ponudi rešitev – pot prek onostranstva. Potujeta prek devetih krogov pekla, kjer večno trpijo pogubljenci, in sedmih planot vic, kjer se pokorijo grešniki, da bi smeli vstopiti v raj. Pred rajem Vergil Danteja zapusti, sprejme ga Beatrice, pesnikova mladostna ljubezen. Po literarnem zgledu trubadurskih predhodnikov in sladkega novega sloga nastopa Beatrice kot ideal in vir ljubezni, pa tudi kot poosebljen lik vedenja, modrosti in Božje milosti. Da bi pesnik lahko uzrl raj, ji zroč v oči prizna grehe, nato ga Beatrice popelje prek devetih sfer nebes do Empireja, Božjega sedeža, kjer se pesnik utopi v Boga in doume Božje skrivnosti. Tu se potovanje konča.  Ob vizionarnem in alegoričnem značaju, je Božanska komedija tudi povsem nazorna in konkretna. Pogosto jo imenujejo »ogledalo srednjega veka«. Razkriva se v resničnih zgodovinskih dogodkih in osebnostih ob nemirnem koncu italijanskega srednjega veka: še zlasti v peklu ali vicah, kamor Dante, politični izgnanec, pogosto uvršča svoje politične nasprotnike in preganjalce. Razkriva se v zasnovi raja, kamor Dante umešča vede in znanosti, filozofijo in teologijo; kaže se v antičnem predznanju z mitologijo vred, v srednjeveškem imaginariju ter v njegovih predstavah o univerzumu, sestavi in smislu, kakor ga je navdihovala Danteju ljuba tomistična sholastična filozofija ali drugi vizionarni spisi. Bralec lahko izbira med več izdajami: Božanska komedija v integralnih prevodih in s komentarji Andreja Capudra, literarni sladokusci pa lahko za primerjavo posegajo še po Debeljakovem prevodu Pekla ter Gradnikovem prevodu Pekla in Vic. (KKH)