Dance, dance, dance

Štiriintridesetletni anonimni pripovedovalec piše besedila za priložnostne naročnike in temu početju pravi kidanje snega. Gre za dolgočasno delo, a nekdo ga mora opraviti. Njegovo življenje dobi novo smer, ko v sanjah podoživlja dogodke izpred več let, ko je prebival v hotelu Delfin s prostitutko Kiki. Sledeč klicu iz sanjskega sveta, vzame dopust in odpotuje iz Tokia, toda v Sapporu ga čaka presenečenje. Na mestu starega hotela stoji nov hotel z istim imenom. Zbliža se z receptorko Yumiyoshi, s katero ga veže več kot samo privlačnost. Oba lahko vstopita v vzporedni svet, v katerem obstajata stari hotel Delfin in v njem Ovčji človek. Besede tega bitja so zapisane brez presledkov. Med drugimi pove tudi to, da je vse povezano in da naj pripovedovalec pleše. Ko se vrne v Tokio, pripovedovalec postane občasni skrbnik in prijatelj trinajstletni Yuki, ki prihaja iz neurejene družine in ima dar jasnovidnosti. Pripovedovalca ves čas žene vprašanje, kam je izginila Kiki. Pri tem se zaplete celo v preiskavo o umoru. Na koncu zapusti Tokio in lažni blišč svojega nekdanjega sošolca in slavnega igralca Gotande in se vrne v Sapporo, kjer ga čaka Yumiyoshi. V romanu je veliko naslovov pesmi in imen glasbenikov iz sveta popularne glasbe. (RN)