Budimpešta

José Costa se preživlja tako, da piše tekste, pod katere se podpisujejo drugi. Med poletom iz Istanbula, kjer je potekal kongres anonimnih avtorjev, se nepričakovano ustavijo v Budimpešti. V trenutku postane očaran nad nerazumljivim jezikom, madžarščino. Ob prihodu domov, v Rio de Janeiro, je trdno odločen, da se želi čim prej vrniti v Budimpešto in se naučiti tega nenavadnega jezika. V Budimpešti spozna Krisko, ki ga uči madžarščine, kmalu postane tudi njegova ljubimka. Zsose Kósta, kot ga imenujejo na Madžarskem, je tako ves čas razpet med dvema ženskama (ženo in ljubimko), dvema mestoma ter dvema jezikoma. Večkrat se vrne domov, vendar, ko spozna, da je njegovega zakona z Vando nepreklicno konec, za vedno zapusti Rio in se vrne v Budimpešto, kjer postane pesnik v madžarščini.