Podivjana celina

Evropa je bila med drugo svetovno vojno in takoj po njej moralno razčlovečena in materialno uničena. Avtor v svoji študiji obravnava obdobje 1944–1949, v središču njegovega zanimanja ni vznesenost novega začetka iz »Stunde Null«, lotil se je težavnejše naloge: opisati kaos. Zgodovinski analizi je pridružil tudi pričevanja posameznikov, preživelih žrtev vojnega in povojnega nasilja, zavezniških vojakov, vojnih ujetnikov in humanitarnih delavcev, ki so bili priča grozodejstvom in skrajnim življenjskim razmeram. Rdeča nit knjige je strahovito povojno maščevanje, ki ni imelo nobenega opravka s sodišči in ustreznimi ustanovami. Žrtve so sedaj postale storilke grozodejstev, ki so lahko razumljivi samo z vidika medvojne izpostavljenosti mučenju, poniževanju in pobijanju, ki ga je izvajal zločinski režim in njegovi kolaboranti. Celina je dokončno podivjala, ko so, tudi zaradi političnih interesov, stvari ušle iz vajeti. Izbruhnile so državljanske vojne, začel se je nov holokavst, novo etnično čiščenje. Mnoge države niso izgnale in pobijale samo Nemcev , na vrsto so prišli zopet Judi, Romi in manjšine, ki so »ogrožale« matični narod. Enostranskost študije je po avtorjevih besedah namenska, saj večina knjig to najbolj bolečo fazo povojnega preporoda zanemarja ali pa obravnava v širšem časovnem okviru. (BŠ)