Južno od meje, zahodno od sonca

Zgodba govori o temi, ki jo sicer v vsakdanjem življenju tudi pogosto srečamo. V središču romana je moški srednjih let, ki je srečno poročen, uspešen poslovnež in oče dveh odraščajočih hčera. Zgodba se plete okoli dveh ženskih likov, Šimamoto in Izumi, prva je bila prijateljica pri dvanajstih, druga prva seksualna izkušnja. Po srečanju nekdanje sošolke Šimomoto se mu je življenje postavilo na glavo, in sicer njuna občasna nenapovedana srečanja ga privlačijo in begajo. Roman je delno avtobiografski in govori o mladostni navezanosti, ki tudi po dvajsetih letih ne ugasne. Ko po toliko letih spet naveže stik z nekdanjo ljubeznijo, se mu vedno znova umika. Zaradi nje postavi na preizkušnjo svoj zakon in kariero. V njegovem delu je prisotna komunikacija med realnim in podzavestnim, zato ima roman svoj čar. Na svoj način opisuje junakove boje, strahove človeka, ki se znajde na preizkušnji. Murakami je mojster opisovanja človekovih čustev in doživljanja sveta. Junak na koncu (v knjigi je sicer moški, vendar menim, da ima ženska lahko podobne preizkušnje v življenju) doživi razvoj, novo spoznanje, ko se vplete v odnos z ženo, ki spregovori in ga vpraša: »Ali ljubiš drugo?« Junak spozna ljubezen, ki jo ima do žene, zapusti iluzijo pubertetniške ljubezni in na nek način čustveno dozori, odraste. Ženi prizna: »Vem le, da te nočem zapustiti. Toda ne vem, ali je to pravilni odgovor. Niti ne vem, ali je to nekaj, kar lahko izbiram jaz … Več o tem v romanu … Zelo poučen roman. Murakamijeva knjižna mojstrovina pušča v nas tudi glasbene sledi. (AZ)