Literatura ni orodje; njena edina orodnost bi lahko bila zgolj kritika tega, kar mislimo, da vemo o sebi in svetu. Pisateljičina dilema: biti tiho ali izkričati moro "drvenja v fašizem" (Boštjan Videmšek) je gonilna sila romana o begunki Hibi iz Sirije in priseljencu Janu iz Slovenije. V Londonu, kjer se njuni najstništvi srečata na isti šoli, imata enako potrebo po zraku in toplini, a zelo drugačno ozadje doživetij in razumevanj, iz katerih je zgrajen njun svet. Podobno tudi množica stranskih zgodb in njihovi protagonisti, katerih preplet riše podobo sodobnega človeka – begunca. Biti pravičen do teh različnih ozadij in biti odziven na dogajanje, ki mu nihče ne more ubežati v varno udobje, pa je vezno tkivo romana, s katerim avtorica prepričljivo lepi raziskovanje in dokumentarno označevanje pripovedi z dramatičnim in mestoma tragičnim tokom zgodbe. Roman bo za mlade in odrasle bralce dragoceno literarno-etično doživetje.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 117, avtor Vojko Zadravec.

Zakaj potujete v take dežele? je zbirka potopisnih kratkih zgodb, med katerimi so bile nekatere že objavljene v Delovi Sobotni prilogi in Pogledih, druge pa so bralca s pričujočo knjigo dosegle prvič. Geografsko se zgodbe raztezajo čez Bližnji vzhod, Afriko, del Azije pa vse do Evrope, vključujoč Slovenijo. Vsaka zgodba prinaša obilo zgodovinskih ali sodobnih dejstev in je z avtoričinim pristnim stikom z domačini odličen vpogled v neko drugo, za nas eksotično, okolje. Meja med dokumentarnim in umetniškim besedilom je zabrisana, kar zgodbe naredi za prvovrstno branje.

Podali se bomo na Bližnji vzhod: v Sirijo, Jordanijo in Izrael, ki so dežele z bogato kulturno dediščino in zgodovino. A marsikaj od tega, kar je bilo zaščiteno pod Unescovo kulturno dediščino, je danes žal uničeno.

Sirija je država, ki se je pred vojno začela šele dobro turistično razvijati in odpirati tujim obiskovalcem. Na vsakem koraku ponuja pravi arabski utrip: omamne vonjave eksotičnih začimb, puščavsko pokrajino, dobro hrano in neverjetno gostoljubne ljudi. Tudi njena južna soseda Jordanija ni bila med potovanjem prav nič manj zanimiva. Državi, ki sta si na nek način tako podobni, a po drugi strani tako zelo različni. V eno je še vedno povsem varno potovati, medtem ko v drugi grozljiva vojna uničuje vse njene lepote.